Brezplačni program, ki odkrije prve znake kroničnih bolezni

O tem, zakaj so redni pregledi, zdrav življenjski slog in zgodnje ukrepanje temelj dolgoročnega zdravja, spregovori dr. Rade Pribaković Brinovec, predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ: "Preventiva je investicija: v kakovost našega življenja danes in v prihodnost."

Program Skupaj za zdravje

Program Skupaj za zdravje je državni program integrirane preventive, namenjen odraslim prebivalcem nad 30. letom starosti. Njegov glavni cilj je zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in prvih znakov kroničnih bolezni.

"Ko govorimo o preventivi kroničnih bolezni, govorimo o zgodnjem prepoznavanju prehranskih navad, gibalnih navad, izpostavljenosti stresu, kajenju, alkoholu. Hkrati pa odkrivamo zgodnje znake bolezni: povišan krvni tlak, krvni sladkor, spremembe maščob v krvi, debelost," pojasnjuje dr. Pribaković Brinovec.

Če podkast raje poslušate v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Preventivni pregled opravi diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinske medicine, nato pa skupaj z zdravnikom oceni stopnjo ogroženosti.

• Če je vse v mejah pričakovanega, se pregled ponovi čez pet let.
• Če so prisotna odstopanja, se opravijo kontrolni pregledi pogosteje, tudi vsako leto.

Če potrebujemo dodatno podporo, nas napotijo v Center za krepitev zdravja.

Kaj boste slišali v tokratni epizodi

• Kako v Sloveniji deluje nacionalni program integrirane preventive Skupaj za zdravje
• Zakaj je preventiva ena najpomembnejših naložb v zdravje sodobnega človeka
• Kako poteka preventivni pregled
• Kdaj in zakaj vas zdravnik napoti v Center za krepitev zdravja
• Kakšna je vloga multidisciplinarnih timov v podpori življenjskim spremembam
• Zakaj je udeležba v preventivnih pregledih prenizka in kako jo izboljšati
• Kako odkrijemo prve znake kroničnih bolezni, še preden se pojavijo simptomi
• Zakaj je lokalna skupnost ključna za dolgoročno vzdrževanje novih navad
• Kako kampanja Poskrbimo za preventivo spodbuja prebivalce k razmisleku o zdravju
• Zakaj je preventiva tudi pri kroničnih bolnikih pomembna za kakovost življenja

Vloga centrov za krepitev zdravja

Centri za krepitev zdravja delujejo znotraj zdravstvenih domov in predstavljajo multidisciplinarno podporo: vključujejo diplomirane medicinske sestre, psihologe, dietetike, kineziologe in fizioterapevte.

V njih pripravijo načrt obravnave, ki osebi pomaga pri spremembi življenjskega sloga. "Gre za spremembe na področjih prehranjevanja, gibanja, izpostavljenosti stresu ali pri duševnem zdravju. Seveda se sprememb ne lotimo vseh naenkrat. Gremo po korakih, tisto, kar zmorem, kar lahko in za kar sem motiviran," pravi sogovornik.

Centri izvajajo številne programe in delavnice, od urejanja prehrane in gibanja do obvladovanja stresa in krepitve duševnega zdravja. Velik poudarek je tudi na psihoedukativnih delavnicah za ljudi z depresijo ali tesnobo.

"V majhni skupini, šestih do osmih ljudi, se s psihologom pogovorimo ne toliko o zdravljenju, ampak o razumevanju, za kaj gre. Udeleženci odidejo bolje opremljeni za vsakodnevne tegobe," dodaja dr. Pribaković Brinovec.

Udeležba ni dovolj visoka

Kljub dostopnosti programov udeležba še vedno ni zadovoljiva. "V petih letih bi morali doseči okoli 70 odstotkov ciljne populacije, pregledamo pa jih manj kot 50 odstotkov," opozarja sogovornik.

Razlogi so dvojni:

• del prebivalcev se na vabila ne odzove,
• v ambulantah družinske medicine pogosto ni dovolj kadra, saj v mnogo ambulantah dela le polovica predvidene ekipe.

Rešitev vidi v krepitvi kadrovskih zmogljivosti in v boljšem nagovoru prebivalcev, zlasti tistih iz nižjih socioekonomskih okolij. "Vedno znova se kaže, da so ravno najbolj ranljivi najtežje dosegljivi. In ti so tudi zdravstveno najbolj ogroženi," poudarja.

Srečanja, ki krepijo tudi socialne vezi

Program obravnava tudi duševno zdravje, saj so stres, anksioznost in depresija najpogostejše težave odraslih. Pri preventivnem pregledu zato ocenijo tudi ta del zdravja.

Kadar medicinska sestra ali zdravnik prepoznata znake depresije ali tesnobe, lahko posameznika napotita v delavnice spoprijemanja z duševnimi stiskami. Gre za strukturirano obravnavo, ki pomembno vpliva na kakovost življenja, zlasti pri kroničnih boleznih.

"Ko živimo s kronično boleznijo, to ne pomeni, da nas čaka dolga vrsta zdravil. Z življenjskim slogom lahko v vsaki fazi bolezni bistveno izboljšamo počutje in upočasnimo napredovanje bolezni," meni sogovornik.

Po zaključku obravnave v centru za krepitev zdravja je ključna povezava z lokalno skupnostjo. Nevladne organizacije, športni klubi, skupine za hojo, socialne mreže, vse to pomaga pri ohranjanju novih navad.

"Veliko ljudi z debelostjo ali drugimi kroničnimi težavami ve, kako težko je vztrajati. Prav zato so podporne skupine nepogrešljive. Srečanja, ki krepijo socialne vezi, izboljšujejo tudi duševno zdravje," dodaja dr. Pribaković Brinovec.

Osamljenost je namreč eden največjih sodobnih dejavnikov tveganja, še posebej v starosti.

Dobra praksa, ki jo prepoznavajo tudi v tujini

Centri za krepitev zdravja so mednarodno prepoznani kot primer dobre prakse. Številne države poskušajo del modela prenesti v svoje zdravstvene sisteme.

"To je naš izvozni izdelek: strukturirana, sistemska obravnava, ki je v marsikateri razviti državi sploh nimajo," poudarja sogovornik. V primerjavi z državami, kjer taka struktura ne obstaja, ima Slovenija dobro dostopnost in visoko kakovost storitev.

Letos NIJZ izvaja drugo obsežno kampanjo Poskrbimo za preventivo, s katero želi spodbuditi prebivalce k aktivni skrbi za zdravje. Kampanja izpostavlja posamezne dejavnike tveganja: prehrano, gibanje, obvladovanje stresa in krepitev duševnega zdravja.

"Želimo spodbuditi ljudi, da se vključijo v program Skupaj za zdravje ali pa vsaj razmislijo o svojem življenjskem slogu," pravi dr. Pribaković Brinovec.

V program se vključujejo vse generacije: mlajši odrasli, pri katerih je mogoče bolezen preprečiti, ter starejši, pri katerih spremembe življenjskega sloga pomembno izboljšajo stanje.

Ena od ključnih prednosti je dostopnost: gre za brezplačno storitev, ki jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.